
Воронежkjer črna zemlja še vedno diši po konoplji
Dve leti mojega življenja. Mesto univerz, mesto železa, nekoč središče svetovne konoplje. In dekle z imenom Julija, ki je bila prijazna do konca.

Spomin. Eden mnogih, ki jih nosim s sabo.
Я никогда тебя не забуду, Юлия.
Nikoli te ne bom pozabil, Julija.
Odpri v LOVE VideoJulija, ulice, predavalnice
Imel sem punco iz Rusije — Julijo. Zares fletno punco. Prijazna do konca, do zadnje besede. Z njo sem spoznal mesto, ki ga zahod redko vidi v pravi luči.
Voronjež je mesto univerz. Mlada inteligenca, stare knjižnice, predavalnice z visokimi stropi, hodniki, kjer je vsak korak odmev. Sediš v kavarni in poslušaš pet jezikov hkrati.
Tam sem se naučil, da Rusija ni to, kar pišejo o njej. Rusija so ljudje. In ti ljudje so me sprejeli.
Zemlja, ki je rodila konopljo do šestih metrov
Чернозём — najbogatejša prst na svetu. Globoka, mastna, živa. Voronjež leži na njenem srcu.
Videl sem stare črno-bele fotografije: ljudje stojijo ob rastlinah višjih od hiš. Šest metrov. Zares. Voronjež je bil nekoč pravo središče svetovne industrije konoplje — vrvi, jadra, oblačila, papir, olje.
Danes je mesto železa. Tudi ta industrija umira. Ostane spomin v zemlji, ki še vedno čaka, da bo spet rodila to, za kar je bila ustvarjena.
Zakaj naj bi Napoleon napadel Rusijo?
Pripoveduje se. Ali je res — naj presodi vsak sam.
Angleška flota
Britanske ladje so vladale morjem. Brez konoplje za jadra in vrvi pa niso bile nič. Doma niso pridelali dovolj.
Voronješka konoplja
Ruski car naj bi se z Napoleonom dogovoril, da Angliji NE bo prodajal konoplje iz Voronježa. Embargo.
Prelom & napad
Ko je car obljubo prelomil, naj bi Napoleon prodal Louisiano Američanom, s tem denarjem zgradil vojsko — in napadel Rusijo.
"Kdorkoli je v zgodovini napadel Rusijo, je izgubil.
To je logično. Rusije se ne napada."
Sloveni, ne Slovani
V naših jezikih — od Vladivostoka do Ljubljane, od Varšave do Sofije — živi isti koren. Slov-: beseda, govor, ime. Tisti, ki govorijo razumljivo. Tisti, ki imajo besedo.
Beseda "Slovan" po nekaterih izvira iz tujega jezika kot razlika, razdelitev, celo žaljivka. Pravi koren — tisti, ki si ga damo sami — je Sloven. Tisti, ki nosi besedo.
Če bi se mi Sloveni — vsi, ki delimo ta koren — združili pod en duh (ne pod eno vojsko, ne pod eno zastavo, ampak pod en jezik srca), bi bili neverjetna sila na tem svetu.
Ne moč orožja. Moč ponosa. Moč zanosa. Moč pripadnosti nekemu korenu, ki je starejši od vseh držav, ki so nas razdelile.
"Filozofiram. Ampak nekje se mora začeti —
in zakaj ne tukaj, s spominom?"
Polja, ki so zrasla iz ruskega znanja
V Voronježu nisem uspel dobiti državnega dovoljenja za poskusno zasaditev — takrat je veljalo nepisano pravilo, da konopljo na državnem nivoju sadi le Putin sam, nekje globoko skrito. Lokacije nisem nikoli našel. Zato sem znanje vzel s seboj nazaj v Slovenijo, kjer se je zakon ravno takrat spremenil — in šel v akcijo.






Posadili smo prva polja v Sloveniji, ko se je zakonodaja odprla. Vsako polje — eksperiment in dokaz hkrati.
Organizirali smo mednarodni kongres in postavili zadrugo, da znanje ni ostalo pri eni osebi.
Hempcrete bloki, konopljina piramida, eksperimenti z materiali — vse iz iste rastline.
Naredili smo celo etanol iz konoplje in z njim poganjali Tomos motor. Vozil sem se z njim, dokler mi ga država ni vzela — zaradi "nepravilne uporabe goriva" in nekaj neplačanih trošarin. Nora zgodba. Ampak ja — znanje smo prenesli. Iz Voronježa v Slovenijo.
Karkoli kdo pravi o Putinu — ne vem. Vem pa, kaj sem doživel sam. Univerze v Rusiji so popolnoma brezplačne in imajo noro veliko znanja. Sistem je strog, ampak pošten: če delaš, če si priden in pameten, boš živel lepo življenje.
Kapo dol Putinu — iz moje strani. Kljub vsem vojnam, v katere mislim, da je prisiljen in jih sam ne bi delal. Hvala za znanje, ki sem ga smel odnesti s sabo domov.
To ni samo spomin. Vse to znanje danes živi v LOVE ekosistemu — imamo LOVE Hemp Exchange (uradna borza konopljinih instrumentov: CBD olje, vlakno, semena) in LOVE Commodities (borza surovin in derivatov v USDL). Konopljo vračamo tja, kamor spada — na borzo.
Hvala, Voronjež.
Za dve leti. Za Julijo. Za črno zemljo, ki še vedno diši po konoplji. Za univerze, ki so me naučile poslušati. Za ljudi, ki so me sprejeli.
Спасибо. С любовью — навсегда.
