„Tudi metulji počivajo, ko dežuje. Kaplje lahko poškodujejo njihova krila, mraz pa jim ukrade toploto, ki jo potrebujejo za let, zato se ne upirajo — počakajo. V tišini je modrost. Počivaj, zaščiti svoja krila in zaupaj, da ko se toplota vrne, boš znova vzletel."
Anita je pesem Kovaška prebrala na panoju pri tišlarjih in takoj videla, da Oton Župančič piše o slovenskem življenju — o delu, ki ga kovači sami delamo.
Včasih se je treba zaščititi … včasih pa delovati. Danes sije sonček — in akcija. 🌿☀️
— sporočilo mame Anite, 4. julij 2026
Župančič je v pesmi Kovaška zbral vse, ki v Sloveniji kujejo: rudarje, kamenarje, tkace, mlinarje, kovače. Anita pravi: to je pesem o slovenskem delovnem življu. Metuljeva modrost pa doda še eno dimenzijo — da včasih moramo tudi stati, da lahko znova kujemo, ko pride naš trenutek.